Mak so uporabljali že v prazgodovini, npr. mostiščarji na Bodenskem jezeru v Švici. Grki so iz njega pridobivali olje, ki ga še danes uporabljamo kot jedilno olje, za izdelavo mila in barv. Mak je bolj pomemben za pridelavo opiatov kot za začimbo. Vendar je tudi začimbnica. To je enoletna rastlina, do 1 meter visoka, ki ima velike padajoče liste in cvetove raznih barv. Modra in siva zrna se zdijo okrogla, čeprav so ledvičasta. Zrna imajo šibek vonj in orehom podoben okus, ki pa se razvije šele potem, ko jih popečemo. Mak gojijo »na debelo« v Nemčiji, Grčiji, Bolgariji, Makedoniji, Turčiji in na bližnjem ter srednjem vzhodu ter v severni Afriki. Iz soka nedozorelih glavic pridelujejo opij, ki je surovina za mnoge narkotike, medtem ko makova zrna ne vsebujejo nobenih narkotičnih sestavin. Mak dobimo v živilskih trgovinah, ker ga uporabljamo pri kuhanju mnogih jedi. Kot začimbo uporabljamo mak za izboljšanje okusa in videza mnogih sladic in drobnega peciva (pogač, hlebčkov), kot dodatek k poticam in v znani prekmurski gibanici. Znana sta makovka in makov kruh. 

Sestavine: seme maka

Povprečna hranilna vrednost na 100 g:

energijska vrednost 2198kJ/525kcal

maščobe: 42 g, od tega nasičene maščobe 4,5 g,

ogljikovi hidrati: 28 g, od tega sladkorji 3 g,

beljakovine: 18 g,

sol: 0,07 g.

Priporočamo shranjevanje na suhem in hladnem.

Lahko vsebuje sledi SOJE, OREŠČKOV (arašidi, mandeljni, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija), SEZAMOVIH SEMEN, ŽIT (GLUTENA), MLEKA in MLEČNIH IZDELKOV.