Grah (znanstveno ime Pisum sativum) je druga najpomembnejša stročnica, ki se uporablja v prehrani prebivalstva. Uporablja se lahko svež v obliki solat ali kuhan, podobno kot fižol. Je potomec divjega graha in izvira iz vzhodnega Sredozemlja ter prednje in osrednje Azije. Svet ga je spoznal že pred več tisoč leti (človek naj bi ga gojil že 6500 let p.n.št.). Poznamo vsaj 80 različnih sort graha.

Grah je razširjen je po vsem svetu, najbolj pa mu ustrezajo kraji s hladnejšim in vlažnejšim podnebjem ter rahlo kislimi in prepustnimi tlemi. Če je preveč toplo, raste prehitro in tvori majhne stroke. Z njim najbolje uspevajo kolerabica, zelje in cvetača.
Največ ga proizvedejo v ZDA, Rusiji, na Kitajskem in v Indiji.

Grah vsebuje precej hranilnih snovi in veliko vitamina A ter kompletno skupino vitaminov B. Vsebuje tudi pomembne minerale, železo, fosfor, kalcij in še nekaj drugih. Vsakodnevno se v prehrani uporablja veliko in to v podobnih količinah kot fižol.

Lahko vsebuje sledi SOJE, OREŠČKOV (arašidi, mandeljni, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija), SEZAMOVIH SEMEN, ŽIT (GLUTENA), MLEKA in MLEČNIH IZDELKOV.