Ti okusni, sladki sadeži so v puščavskih regijah Bližnjega Vzhoda gojeni že tisoče let. Nekatera sklicevanja segajo že v leta pribl. 4000 pr. n. št. ter na področja od Mezopotamije do prazgodovinskega Egipta. Egipčani so dateljne uporabljali za sladkanje vina ali pa so jih uživali kot sveže sadje. Danes so dateljni dosegljivi po vsem svetu, v 18. st. so jih španske sile uvažale v Severno Ameriko.

Črni dateljni pogosto dlje časa zorijo na drevesu v primerjavi z nekaterimi drugimi vrstami dateljnov. Daljše zorenje na drevesu omogoča, da se škrobi v plodu postopoma pretvorijo v sladkorje, kot sta glukoza in fruktoza. To je eden glavnih razlogov, zakaj so črni dateljni bolj sladki in mehki. 

Med zorenjem na drevesu se plodovi iz zelene ali rumene barve postopoma obarvajo v temno rjavo ali črno. Daljša izpostavljenost soncu in suhemu zraku prav tako pomaga, da se v plodu izgublja voda, kar koncentrira sladkorje in okrepi sladkost. Nekatere vrste črnih dateljnov, kot so Medjool so znani po tem, da se pogosto pobirajo šele, ko so popolnoma dozoreli in že skoraj posušeni na drevesu.

Daljše zorenje na drevesu zagotavlja, da imajo ti dateljni bogat in sladek okus ter mehko, kremasto teksturo.

Sestavine: dateljni suhi medjool s koščico, brez dodanih konzervansov.

Povprečna hranilna vrednost na 100 g:

energijska vrednost 1252kJ/295kcal

maščobe: 0,2 g, od tega nasičene maščobe 0,1 g,

ogljikovi hidrati: 68 g, od tega sladkorji 63 g,

beljakovine: 3,3 g,

sol 0,008 g.

Priporočamo shranjevanje na suhem in hladnem.

Lahko vsebuje sledi SOJE, ARAŠIDOV, OREŠČKOV (mandeljni, lešniki, orehi, indijski oreščki, ameriški orehi, brazilski oreščki, pistacija, makadamija), SEZAMOVIH SEMEN, ŽIT (GLUTENA), MLEKA in MLEČNIH IZDELKOV.